Raziskave, razvoj in inovacije

Inovacijski proces je po svoje zelo naraven proces. To prevečkrat pozabimo in posledično dajemo inoviranju nepotrebno teatralnost. Samega sebe in družine neprestano spreminjamo, razvijamo, inoviramo,

Ločiti je treba nujno od pomembnega 

Lojze Bertoncelj, partner v družbi CorpoHub ter svetovalec, moderator in mentor vitkega inoviranja in agilnega vodenja, meni, da so slovenska podjetja precej uspešna v tehničnem oz. inženirskem inoviranju, da pa imajo še veliko prostora na področju inoviranja poslovnih modelov. »Še vedno je veliko inkrementalnih inovacij in malo prebojnih. Slednjih ne moreš naročiti, lahko jih le omogočiš oz. spodbudiš,« pove. Opaža, da se podjetja vse bolj zavedajo, da morajo spreminjati svoje ponudbe in da se morajo tudi navznoter spreminjati. »Vse to ne velja samo za industrijska podjetja oz. izvoznike, na katere najprej pomislimo. Potreb po spreminjanju ali z drugo besedo inoviranju se zavedajo tudi običajna storitvena podjetja in tudi javni sektor, kar je zelo prav,« poudari Bertoncelj. Pravi, da so danes podjetja vse bolj pozorna na vse večjo hitrost spreminjanja skoraj vsega okoli njih, tako glede tehnoloških premikov, novih konkurentov, pomlajevanja trga in delovne sile ter regulative. »Vse pomembnejše so spremembe, ki jih podajajo megatrendi. Včasih smo imeli čas skoraj ene generacije, da se prilagodimo večji spremembi, danes so megatrendi hitrejši in močnejši,« opozori. Pove, da imajo vse družbe svojo splošno strategijo poslovanja, potrebujejo pa tudi jasno inovacijsko strategijo – kaj, kje in kako (se) bodo spreminjali, da bodo čez 3 - 5 let še vedno pomemben ponudnik na trgu.

Večina ljudi ne želi sprememb

Inovacijski proces je treba čim bolj ponotranjiti, toda na kakšen način lahko to podjetju uspe? »To se lahko doseže samo skozi kulturo. Znan je pregovor Petra Druckerja »culture eats strategy for breakfast« (kultura pospravi strategijo za zajtrk, op. a.), zato moramo res delati na tem, da inovacijska miselnost prežema vse pore naše kulture,« je slikovit Pleško(dr. Mark Pleško, direktor Cosylaba). Pravi, da je večina ljudi konservativna, da ne želijo sprememb. »Kar se je Janezek naučil, to Janez zna in to hoče Janez delati še naprej. Spremembo jemljejo ali kot kritiko svojega dela ali kot grožnjo obstoječemu stanju. Vizionarji, pa tudi menedžment, ki uvaja spremembe, pozabljajo, da morajo ljudi naprej pripraviti na to, da je sprememba potrebna in da bo koristna,« pove.

Inovacijski proces po svoje zelo naraven proces. »To prevečkrat pozabimo in posledično dajemo inoviranju nepotrebno teatralnost. Samega sebe in družine neprestano spreminjamo, razvijamo, inoviramo. Med drugim smo se tudi digitalizirali. Stvari, ki nas motijo, rešujemo. Dajemo si izzive in jih uresničujemo. V podjetjih smo v preteklosti zahtevali predvsem poslušnost in smo danes pred tem, da v ljudeh sprostimo njihov ustvarjalni potencial. Za to pa je potreben čas in strokovno usmerjanje,« meni Bertoncelj. Doda, da so običajno prav ljudje tako rešitev kot problem prihodnjega uspeha. »Vse več podjetij se loteva implementiranja agilnih in vitkih metod dela, korak po koraku, tim za timom. Dejansko gre za preživetveni instinkt. V ospredje prihajajo smiselnost, gibčnost, človečnost in podobne usmeritve. Vse to pa lahko ob neupoštevanju razumemo tudi kot potencialne napake,« pojasni.

Najprej je treba ugotoviti, kaj trg hoče

Kako naj se torej podjetja lotijo področja razvoja? »Z vidika marketinga, ne z vidika tehnologije,« odgovarja Pleško. »Najprej morajo razumeti, kaj trg hoče ali kaj bi mogoče sprejel, potem pa naj premislijo, kaj od tega znajo razviti,« pravi. Bertoncelj opozarja, da lahko to vprašanje razumemo tudi kot vprašanje, kako razviti razvoj. »Izzivi so predvsem glede hitrosti in negotovosti razvoja ter ljudi v razvoju. Rešitve so velikokrat v smeri krepitve predrazvojnih procesov ter odpiranja proti zunanjim centrom znanj, tehnologij, rešitev. Vse to potegne že omenjeno postopno vitko-agilno interno transformacijo, ki bo za marsikoga nujna za preživetje,« meni Bertoncelj.

Objavljeno tudi v prispevku Glas Gospodarstva plus, oktober-november 2019. 

Podporniki
Medijski partner
Dosedanji udeleženci

Copyright © 2019 CorpoHub