Odličnost v inoviranju, le kaj bi to lahko bilo?

Več kot inženirsko inoviranje

Slovenci smo narod inženirjev in tudi športnikov. Delamo in praznujemo predvsem tehnične, inženirske inovacije. Z nekaj izjemami delamo vedno boljše izdelke za bolj ali manj iste poslovne modele. Toda na dolgi rok na trgu zmagajo novi poslovni modeli in ne zgolj boljši izdelki. Za inoviranje poslovnih modelov pa potrebujemo veliko drugih, komplementarnih znanj, ki morajo biti na enako vrhunskem nivoju, kot so naša tehnična znanja. Znanj je vse več in nihče nima vseh, zato se moramo odpirati in povezovati. Razmišljujočih in podjetnih ljudi je neprimerno več, kot si mislimo. Ti imajo običajno zelo veliko notranje motivacije za ustvarjanje boljšega in vrednejšega. Mnogim zadošča dovoljenje, da se ukvarjajo z dobrimi izzivi. Veliko jim pomeni status, da so del neke posebne skupine ljudi, ki ustvarja prihodnost. Vse, kar moramo narediti, je, da jih z dobrimi izzivi omogočimo v njihovi podjetnosti. Izzvati moramo tako razvojnike kot celoten kolektiv in številne zunanje deležnike (uporabnike, dobavitelje in kupce, univerze in inštitute, mlade …).

Več kot le inoviranje

Veliko podjetij je svojo proizvodnjo že spremenilo v vitko proizvodnjo in so danes pred tem, da svoje raziskovanje in razvoj spremenijo v vitko raziskovanje in razvoj. Svet z razmahom interneta dobiva vse večjo hitrost razvoja, predvsem pa vse večjo negotovost in kompleksnost. V takih razmerah postane 'plansko' razvijanje vse bolj tvegano in hkrati neuspešno, vitko inoviranje pa vse bolj nujno. Z besedo 'vitko' izpostavimo, da delamo brez odvečnega balasta, da delamo smiselno in učinkovito, z naprednimi orodji in procesi. Vitko inoviranje je osredotočeno na povečevanje vrednosti in ne na zniževanje stroškov. V ožjem pomenu vitko inoviranje pomeni postopno izgradnjo poslovnih modelov, delo v hitrih iteracijah s takojšnjim in stalnim vključevanjem uporabnikov in drugih deležnikov, odločanje na dokazih in ne mnenjih, prilagajanje poslovnega modela sprotnemu učenju. Pristop vitkega inoviranja v ospredje postavlja ljudi - ljudje z ljudmi za ljudi. Na nek način bi tradicionalni razvoj lahko opisali kot bolj moški pristop (ni dvomov v osebne presoje), vitko inoviranje pa kot bolj ženski pristop (hitro in stalno vključevanje relevantnih deležnikov).

Več kot naključno inoviranje

Vse uspešne organizacije so uspešne, ker imajo dober sistem v proizvodnji izdelkov ali storitev, dober sistem v prodaji, dober sistem dela s kadri, dober sistem financiranja… Sistemi prinašajo več vrednosti.
Gary Hamel nas v nagovoru 'Ali smo resni glede inoviranja?' sprašuje:

• 1. Ali ste/so bili zaposleni usposabljani za inoviranje?
• 2. Ali lahko enostavno dobite/jo čas in sredstva za prve eksperimente?
• 3. Ali se počutite/jo 'odgovorne' za inoviranje? Je to del kulture/zavesti/KPI-jev/DNK-ja v družbi?

Več kot le želja

Možnosti za preboje so vedno. Potrebni so ambicija, sistem in disciplina. Lahko se zadovoljimo s povprečjem EU, ali pa tudi ne. Pomislimo, s čim so zadovoljni vrhunski slovenski športnik Dončić, Roglič, Štuhec idr. So zadovoljni zgolj s tekmovanjem ali z zmagovanjem? Pomislimo, kakšne sisteme delovanja imajo. Podobno kot v športu, povsod potrebujemo zdravo ambicijo, sistem in disciplino.

Tradicionalni razvoj bi lahko imenovali bolj moški pristop (ni dvomov v osebne presoje), vitko inoviranje pa bolj ženski pristop (hitro in stalno vključevanje relevantnih deležnikov).

Avtor: Lojze Bertoncelj, partner v CorpoHubu.